[ Pobierz całość w formacie PDF ]

starãka. S svojo Ïeno hoãe zbeÏati, a Ïene ne najde ni-
154
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
kjer. Teka iz ene sobane v drugo, iz kleti v shrambe, iz
shrambe na podstre0 je, od tam zopet v klet, a Ïene ne
najde nikjer. Naposled najde v kleti namesto Ïene sta-
ro grdo babo, ki ga je 0 e gr0 e gledala. On pa njenih grdih
pogledov ne opazi, ker je bil v prevelikih skrbeh za svojo
Ïeno. Zato se obrne h grdi starki in jo lepo poprosi:
»Ali veste, dobra mati, kje je moja Ïena? Povsod jo
i0 ãem, pa je nikjer ne najdem. ·e danes mora umreti, ãe
ne zapusti prej gradu, preden se vrne njegov gospod.«
Baba pa mu odgovori: »Niã se ne boj, sinek! Pojdi h
kuharici in ji povej, naj da v mlin sedemkrat vsejano
Ïito. Iz te moke naj sedemkrat zamesi kruh in ga sedem-
krat speãe. Ta kruh naj poloÏi pred grajska vrata, za dru-
go pa ne skrbi!«
»Dvakrat mi je Ïe pomagala dobra sreãa; morda me
tudi tretjiã ne zapusti,« si misli gra0 ãak-siromak ter po-
mirjen odide h kuharici, ki ji vse tako naroãi, kakor je bil
zvedel od tiste Ïen0 ãine.
Ko pa naroãilo opravi, Ïe se strese grad v drugo, in
sicer tako moãno, da so kar stene pokale.
»Stokrat se poru0 i grad, preden bo speãen tisti kruh,«
si misli gra0 ãak-siromak. »A zdaj; kar je, to je. Raj0 i umr-
jem, kot da bi napravil svoji Ïeni Ïalost in sramoto, da je
vzela za moÏa  beraãa.«
Medtem pa je kuharica Ïe spekla kruh in ga poloÏila
pred vrata, kakor ji je bilo naroãeno. To je bila njegova
155
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
sreãa. Proti vratom se je Ïe valil velikanski zmaj, ki je
imel sedem glav in v vsaki glavi sedem jezikov; tako je
bil stra0 en!
»Po ljudeh smrdi v mojem gradu!« je tulil zmaj Ïe od
daleã; iz Ïrel pa mu je 0 vigal sedemkrat sedem metrov
dolg plamen.
»Hej, vrata! Îelezna vrata mojega gradu! Kaj ne po-
znate veã svojega gospoda, da se noãete odpreti?« za-
vpije pred vrati.
Takrat se oglasi sedemkrat speãeni kruh in pravi:
»Zmaj! Ves tvoj trud je zaman. Le, ãe se da0 sedem-
krat posejati, sedemkrat poÏeti, sedemkrat zmleti, se-
demkrat zamesiti in sedemkrat speãi, potem pridi in se
ti umaknem, drugaãe ne!«
Zmaj se strahovito razjezi, da ga vrata ne ubogajo. Z
vso silo se poÏene v vrata, tako da se grad trikrat zavrti.
A vrata se ne odpro. ZaÏene se drugiã, in sicer s tako
silo, da se grad 0 estkrat zavrti. A vrata se ne ganejo. Za-
Ïene se 0 e tretjiã v vrata, in sicer s tako moãjo, da se sam
razleti na male kosce in pogine pred svojim gradom.
Tako je ostal siromak gospod v zmajevem gradu s
svojo lepo Ïenico. ·e danes sreãno Ïivita, ãe Ïe nista
umrla.
156
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
O zlatih jabolkih
ãe in mati sta imela tri sinove. Prebivali so v liãni
Ohi0 ici, poleg katere je bil vrt, kjer so zorela zlata ja-
bolka. Ko so Ïe dozorevala, se je vsako noã eno izgubi-
lo. Kdo jih je hodil krast, niso mogli dognati. Zato reãe
oãe sinovom, naj jih gre vsako noã eden straÏit.
Prvo noã po0 lje starej0 ega. Mati mu speãe potico, oãe
pa mu da bokal vina, da bi se ponoãi krepãal in ne za-
spal.
Ko se znoãi, gre starej0 i sin na vrt, sede pod jablano,
se najé in napije, potem pa zadremlje in trdno spi vso
noã.
Ko pride zjutraj oãe na vrt in pre0 teje jabolka, vidi, da
je  kakor po navadi  eno manj.  »Slabo si straÏil,«
ga ozmerja oãe, »ko je eno jabolko zopet izginilo.«
Drugi veãer po0 lje oãe srednjega sina na vrt. Tudi te-
mu speãe mati potico, oãe pa mu da vina s seboj, da bi
laÏe bedel ponoãi.
Ko pride srednji sin na vrt, sede, pojé in popije, potem
pa zadremlje in spi vso noã.
Drugo jutro, ko pride oãe pogledat na vrt, je eno ja-
bolko zopet izginilo.
157
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
»Vidva mi Ïe ne bosta veã straÏila jabolk!« se jezi oãe.
 In mlaj0 i sin pravi: »Oãe, nocoj pojdem jaz na vrt; vi-
deli boste, da ujamem tatu, ki nam krade jabolka.«
»·e starej0 a dva nista niãesar opravila, kaj bo0 le ti!«
pravi oãe.
Ko se znoãi, vzame mlaj0 i sin nekoliko ãrnega kruha
in vode s seboj, vrÏe pu0 ko ãez ramo in gre na vrt. Tu
sede pod jablano, naba0 e pu0 ko in oprezuje za tatom.
Okoli polnoãi prileti ãrn ptiã, krokar, naravnost na
jablano. Mladeniã pomeri in ustreli. Z drevesa padeta
jabolko in ptiã. Ta pa se takoj zopet pobere in odleti v
bliÏnji grad.
Ko pride drugo jutro oãe pogledat in pre0 teje jabolka,
zapazi, da zopet eno manjka.
»Sinko, slabo si straÏil,« ga kara oãe.
»Oãe, ne jezite se,« pravi mladeniã. »Dobro sem stra-
Ïil in tudi videl, kdo hodi na0 a jabolka krast. Opolnoãi
je priletel ãrn ptiã in utrgal jabolko; ustrelil sem, nato sta
padla ptiã in jabolko. Toda ptiãa sem samo obstrelil; ka-
kor bi trenil, se je spet pobral in odletel v grad. Ali do-
biti ga moram, oãe, prej ne odneham.«
Mladeniã se res napoti naravnost v grad. Tu vpra0 a,
kje imajo tistega ptiãa, ki hodi na njihov vrt jabolka
krast. Povedo mu, da v gradu nimajo nobenega ptiãa.
»Imeti ga hoãem,« pravi mladeniã, »dobro sem videl,
kako je odletel z na0 ega vrta naravnost v va0 grad.« 
158
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
»âe bo0 molãal,« mu reãe hi0 na, »ti ga pokaÏem. Bolan
je in leÏi zgoraj na postelji ves krvav.« Nato ga hi0 na od-
vede v sobo, kjer je leÏal ptiã.
»Zakaj si kradel na0 a jabolka?« pravi mladeniã. »Zato
te zdaj ubijem.«
»Pusti me,« ga prosi ptiã, »dam ti zato lep grad, z bak-
rom pokrit.«
»Niã mi ne bo0 dal, ker tudi niãesar ne maram. Ubi-
jem te!«
»Dam ti 0 e en grad  s srebrom pokrit  samo, da
me pusti0 Ïivega,« ga prosi ptiã.
Toda mladeniã se ne meni za obljubljene gradove,
temveã mu 0 e vedno grozi, da ga bo ubil.
Ptiã ga prosi: »Dam ti 0 e en grad  z zlatom pokrit, ãe
mi ne stori0 Ïalega.«
Ker se mladeniã le ne da pregovoriti, mu obljubi 0 e
zlat prstan.  »Kadar ga na prstu trikrat zasuãe0 , bo0
imel, kar koli si izvoli0 : jedi in pijaãe. âe ga zopet za-
suãe0 , bo0 imel vojakov, kolikor jih bo0 hotel.« Obljubi
mu tudi zlato koãijo, zlato konjsko vprego in konje, ãe
ga pusti Ïivega.
Mladeniã je zadovoljen in ãrni ptiã mu da vse, kar mu
je obljubil.
Mladeniã je imel sedaj tri lepe gradove, razen tega ãu-
dodelni prstan, s katerim je dobil vse, kar koli si je Ïelel.
159
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
Nekega dne pa pride njegov sosed, ki je imel tam bli-
zu svoj grad, z vojaki pred njegov grad in navali nanj.
Mladeniã se jih niã kaj ne ustra0 i, temveã zasuãe prstan
na roki in pravi, naj pride toliko vojakov, kolikor je so-
vraÏnikov. Toda njegova vojska je preslaba, sovraÏniki
zmagujejo. Zasuãe drugiã prstan in pravi, naj pride 0 e
enkrat toliko vojakov. Tudi to se zgodi, toda 0 e vedno ne
morejo zapoditi sovraÏnikov od gradu. Tretjiã zasuãe
prstan in pravi, naj jih pride desetkrat toliko. Zdaj 0 ele
se mu posreãi, da jih premaga.
Ko naposled pobegnejo, zapreÏe in se pelje domov k
oãetu in materi. Domaãi ga ne spoznajo. Pa jih prosi, da
bi smel pri njih prenoãiti. Oni pa se branijo, ãe0 da so
uboÏni in nimajo prikladnega leÏi0 ãa za takega gospo-
da. Ko pa on pravi, da je zadovoljen, samo da bo pod
streho, ga sprejmejo.
Pomenkujejo se o tem in onem in domaãi mu tudi po-
toÏijo, da so pred nekaj leti izgubili najmlaj0 ega sina, o
katerem ne vedo, kam bi bil pre0 el.  »Ali bi ga 0 e spo-
znali, ãe bi sedaj pri0 el?« vpra0 a tujec.  »Kako bi ga ne [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]